Sobota, 11. avgust 2007, Črna na Koroškem – kot vsako leto, nas Najevska lipa niti tokrat ni pustila na cedilu. Ponovno je postregla z lepim krasnim dežjem. Vreme se je muhalo že cel teden, kot bi Lipa pripravljala pravi teren. Zdi se kot, zakleto – vzpon k Najevski lipi vedno spremlja slabo vreme.
Pripeljem se okoli 9:10, parkiram pred hotelom Krnes, skočim noter, se prijavim, vse poteka po planu, le da se vse dogaja ob rahlem pršenju in popolnoma razmočeni cesti. Napotim se proti avtu spotoma pozdravim še nekaj kolegov, s katerimi se nismo videli od prejšnje dirke. Večinoma vsi dobe volje, so že pripravljali strategije in se veselili ponovnega štarta. Vreme ni motilo nikogar. »Še bol bo švo,« so govorili. In res je bilo tako.
Pridem do avta, sestavim bicikel, nadenem dres in vetrovko. Začenja se ogrevanje. Na začetku neprijeten občutek, ko začne voda špricat povsod in si v trenutku popolnoma moker, da ne omenjam, da postanejo očala po nekaj kilometrih skorajda neuporabna. A se kmalu navadiš in ko se malo zagreješ, ti dež postane všeč.
Jaoooo, pa vedno se uščije, noooo…
Štart smo izvedli ob 10:10. Tudi tokrat se je zbralo lepo števlo kolesarjev (no, glede na vreme), bilo nas je 56. Začeli smo zelo umirjeno. Strnjena glavnina je zalila asfaltno cesto s hitrostjo okoli 26km/h, kar je v primerjavi s prejšnjimi leti dokaj počasi. Tako je bilo takoj jasno, da letos ne bo nič z rekordom proge.
Prve štiri asfaltne kilometre je glavnina še zdržala skupaj, nato pa so najmočnejši začeli ‘mleti’. Hitro se je videlo kdo bo tokrat krojil razplet pri vrhu. Jah, glede na to da sem v juliju bolj kot ne zabušaval, sem vse stavil na spust (ki je na tej dirki kar dolg), saj sem vedel, da se v klanec ne morem kosati z najboljšimi.

Navzdol je šlo kot po luftu…mokra in spolzka podlaga je omogočala marsikaj. Zdrs zadnjega, zdrs prednjega kolesa, skozi ovinke je bicikel kar plaval blato je metalo visoko nad glavo, bilo je odlično. Taktika se je obrestovala, saj sem na spustu veliko pridobil – prehitel nekaj kolesarjev in se priključil skupinici pred mano, ki sem jih potem držal do konca. A kot že rečeno, sem bil prešibak za kak konkretnejši napad.
Tako sem v cilj pripeljal s 15. časom v absolutni moški konkurenci. Ni slabo, če pomislim na vse (prisilno in neprisilno) spuščene treninge v preteklem mesecu
Tako so izgledali bicikli po tekmi..
Zmago je pri moških ponovno slavil Erik Rosenstein, ki je s tem še povečal prednost v skupnem seštevku, pri ženskah pa je bila najhitrejša Špela Škrajnar (nažgala me je za 20s), ki je na tekmah koroškega pokala že nekaj časa nismo videli. Tako je vodstvo v skupnem seštevku ohranila tokrat druga Klavdija Cehner Oblak.
Eeeeeeej, kje je hrana…tole umiramo od lakote..
Po dirki, nas je v hotelu čakal naravnost odličen golaž. Vsi lačni in premraženi, smo se zapodili za mize, kjer so nam prijazno postregli. Ob hrani pa smo si kmalu lahko pogledali tudi podelitev medalj najboljšim.

Kalči v akciji
Kalči, je imel spet polne roke dela in upam si trditi, da brez njega letošnje Najevske lipe ne bi bilo. V zadnjem tednu, ko je organizator odpovedal priredtitev, so se mojstri odločili da izpeljejo dirko na lastno pest. Kljub temu da so imeli le teden dni časa, so opravili super šiht. Tako da moram rečt vsa čast Kalčiju in vsem prostovoljcem, ki ste sodelovali in pomagali pri tem tradicionalnem dogodku…zmagovalci ste vi!
Rezultati so tukaj: http://www.koroskipokal.si/rezultati/2007/lipa_skupno07.xls
Vir fotografij: http://www.mtbkoroska.si/galerija/thumbnails.php?album=13